Zdaj govori profesor matematike

»Večino časa preživiš v stanju, ko poskušaš problem rešiti, pa ne veš, kako bi ga rešil.«

»To delaš na dolgi rok, zase, tu ni pritiska tekmovanj. To mi veliko pomeni.«

»Ideja, da se težki matematični problemi rešujejo z nekim prebliskom, pa se mi zdi ... Dobro, pride trenutek, ko dobiš neko idejo, a prej dobiš pet idej, ki niso delovale.«

»Pomembno je, da poleg samih dosežkov najdeš tudi kaj drugega, kot je na primer poučevanje.«

»To je zelo resen problem v znanosti, govoriva o 'pozitivni pristranskosti,' kjer se znanstveniki podzavestno izogibajo tistim vprašanjem in dejavnostim, kjer čutijo, da je tam lahko kaj neprijetnega.«

»Konkretno me zelo zanima umetna inteligenca na področju dokazovanja izrekov, kjer se ukvarjam z 'dokazovalnimi pomočniki' in vprašanjem, kako bi nam računalniki pomagali pri odkrivanju novega matematičnega znanja.«

»Težava, ki jo imamo, da je teh informacij zelo veliko, celo velike organizirane skupine ljudi jih ne bi mogle procesirati in preverjati.«